Pozdravljeni!
Nahajate se na spletni strani Združenja oskrbnikov slovenskih zavetišč za zapuščene hišne živali - ZOSZ.
Spletna stran je namenjena predstavitvi dela, razmišljanja in izkušenj slovenskih zavetišč za hišne živali, katerih oskrbniki so člani ZOSZ.
Decembra leta 2010 smo se oskrbniki petih slovenskih zavetišč za hišne živali zbrali v Trebnjem in ugotovili, da imamo pri svojem vsakdanjem delu zelo podobne težave, interese in cilje. Sklenili smo, da ustanovimo svoje združenje, katerega glavne naloge bodo izmenjava izkušenj, izobraževanje članov, spodbujanje in razvoj etičnega odnosa do živali, razvoj novih, kakovostnih storitev na področju namestitve in oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih, skrb za zaščito interesov slovenskih zavetišč ter aktivno sodelovanje na področju uresničevanja in spreminjanja zakonodaje s področja zaščite živali.
12. februarja leta 2011 smo na ustanovnem sestanku sprejeli statut ZOSZ, izvolili Upravni in Nadzorni svet združenja, 16. februarja 2011 smo ZOSZ registrirali na Upravni enoti Murska Sobota.
Delo ZOSZ in njegovih organov je javno, v ZOSZ se lahko včlanijo vsi oskrbniki, ki delajo v slovenskih zavetiščih, združenje se lahko in se bo povezovalo z drugimi sorodnimi organizacijami doma in v tujini. Članstvo v ZOSZ je prostovoljno, član postane oskrbnik zavetišča, ki se strinja s statutom ZOSZ, podpiše pristopno izjavo in plača letno članarino.
Ena od najpomembnejših nalog ZOSZ je spodbujanje in razvoj kakovostnih storitev zavetišč.
Vsekakor je osnova za registracijo in delo zavetišča zakonodaja s tega področja, to je Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB2, Ur. list RS 43/07), Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Ur. list RS 45/00) in Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS, Ur. list RS 93/05 in 02/06), vendar življenja ne pišejo samo zakoni, temveč tudi in predvsem ljudje.
Naj mi bo na tem mestu dovoljeno poudariti nekaj določil iz Zakona o zaščiti živali:
- zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali,
- zapuščenim živalim se zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču,
- kdor izgubi žival ali kdor najde zapuščeno žival, o tem obvesti zavetišče oziroma pristojno veterinarsko organizacijo.
To so torej tri, po mojem mnenju najpomembnejša določila, ki bi jih moral poznati vsak občan, združenje ali društvo, ki se kakorkoli srečuje s problematiko zapuščenih živali. |
Zavetišče je torej pravi naslov, ki se ga obvesti o zapuščeni živali. Spisek, naslovi in telefonske številke - kontakti slovenskih zavetišč so navedeni na osnovni strani SOZS, seveda je mogoče o najdbi zapuščene živali obvestiti tudi Center za obveščanje (112), a vas bo tudi ta napotil na najbližje zavetišče. V Sloveniji trenutno deluje deset zavetišč za zapuščene hišne živali, tako da je država po mojem mnenju primerno pokrita z dejavnostjo zavetišč.
O živalih, sprejetih v zavetišče, vodimo ustrezno evidenco, imamo vpogled v Centralni register psov, tako lahko takoj po prihodu živali v zavetišče ugotovimo, kdo je skrbnik zapuščene živali, če je žival označena z mikročipom. Ker pa zbiramo tudi obvestila o izgubljenih živalih (prijave lastnikov), je mnogokrat mogoče najti lastnika tudi za žival, ki ni označena, je pa podan dovolj dober opis živali in lokacija, na kateri se je žival izgubila. Zavetišča imamo svoje spletne strani, na katerih so fotografije živali, ki iščejo svojega lastnika ali pa so primerne za oddajo novemu, zaupanja vrednemu skrbniku, take objave dajemo tudi na radijske postaje in v časopise.
Nekatera zavetišča, katerih oskrbniki so člani ZOSZ, imajo na področju dejavnosti zavetišč že 20-letne izkušnje, nekateri imamo teh izkušenj nekaj manj, vsi po vrsti pa bi o svoji skrbi za zapuščene živali lahko napisali debele romane, zgodbe bi bile take z lepim in tudi take z žalostnim koncem - zgodbe, kakršne pač piše življenje. Iz vsake zgodbe pa bi se dalo razbrati naše poslanstvo, na katerega smo vsi po vrsti še kako ponosni, to je skrb za dobrobit živali, naših prijateljic in življenjskih sopotnikov.
"Skupaj smo močnejši" - obrabljena fraza?
Za konec bom torej raje napisal: povezani smo močnejši, predvsem pa lažje, hitreje in bolj kakovostno opravimo svojo osnovno nalogo: poiskati zapuščeni živali DOM, saj zavetišče nikakor ni in ne more biti dom. Zgradba, pa naj bo še tako lepa, prostorna in topla še ni dom. Dom je tam, kjer je zaupanje, sreča in ljubezen, ki jo lahko delimo tudi s pasjimi in mačjimi sopotniki.
Predsednik ZOSZ
Marjan Ivan KERČMAR, dr.vet.med. |